Na južnem obronku Ljubljanskega barja ob vznožju gore Krim se nahaja vas Tomišelj, sredi katere se že vrsto let bohoti osnovna šola. Od njenega nastanka do danes je po strugi reke Iške steklo veliko vode.
Na Ižanskem so se leta 1875 cerkvene in šolske oblasti dogovorile o ustanovitvi podružnične šole v Tomišlju, ki je začela delovati v šolskem letu 1886/87. Pouk je potekal deljeno. Učenci 2. in 3. razreda so imeli pouk skupaj dopoldan, učenci 1. razreda pa popoldan.
Zaradi naraščanja števila otrok je bila na pobudo ižanskih učiteljev, zlasti Frana Trošta leta 1898 zgrajena samostojna ljudska šola v Tomišlju. Bila je enonadstropna in dvorazredna. Blagoslovil jo je tomišeljski župnik. Prva učitelja sta bila Simon Puncah in Jerica Zemljan.
V času prve svetovne vojne je bil pouk večkrat prekinjen. Zelo slab je bil tudi obisk učencev, ker so pomagali pri poljski opravilih doma, saj so bili njihovi očetje v vojski.
Leta 1939 je bila šola prenovljena.
Podružnična šola v Tomišlju pred drugo svetovno vojno
Med drugo svetovno vojno so italijanski vojaki maja 1941 zasedli eno učilnico. Na šoli so se pojavili dvojezični napisi in fašistični pozdrav. Maja 1942 se je razbesnela velika italijanska ofenziva, zaradi nevarnosti in poškodovanosti šole so prekinili pouk. V šoli je bila tudi vaška straža. Leta 1943 so partizani stražarje napadli in pri tem požgali še šolo. Od šole je ostalo samo zidovje. Dokler niso zgradili šole, je pouk potekal v gasilskem domu in pri Mokarju.
Leta 1958 je prišlo do reorganizacije osnovnih šol in učenci od petega razreda dalje so začeli obiskovati šolo na Igu.
V kasnejših letih so šolo obnavljali in izboljševali delovne pogoje. Učenci in učitelji so sodelovali s krajani in pripravljali proslave in prireditve ob pomembnejših dogodkih in praznikih.
