RAZREDNI PROJEKT: ZAVRŽENA HRANA V NAŠI OSNOVNI ŠOLI, 5. c
Ali veste, kje konča hrana, ki je učenci ne pojedo?
V 5. razredu se pri naravoslovju vsako leto dotaknemo tudi teme o zavrženi hrani. Učenci so presenečeni nad podatkom, da v Sloveniji vsak prebivalec v povprečju odvrže kar 82 kilogramov hrane na leto. Pogovarjamo se o možnih rešitvah, kaj lahko naredimo, da bi bilo zavržene hrane manj. Učenci so bili polni idej in zamisli: od tega, da lahko skuhamo le toliko kot pojemo, da lahko jemo tudi še kasneje, da kupimo manj, da pojedo živali, do tega, da lahko odvržemo ostanke na kompostnik in podobno.
Letos smo se v 5. c razredu osredotočili na to, kje in kako končajo zavržki, ki nastajajo na naši osnovni šoli, zato smo se lotili razrednega projekta in pričeli raziskovati. Povprašali smo našo vodjo prehrane, ki nas je prijazno povabila v šolsko jedilnico, kjer smo si lahko ogledali vso zavrženo hrano po šolski malici. Razložila nam je, da hrano, ki je še primerna za uživanje (sadje, pecivo, kruh, …) vedno lahko vzamejo učenci, ki so še lačni oziroma jo ponovno ponudijo pri kosilu, kjer si jo lahko vzame vsak. Hrano, ki pa vseeno ostane, odpelje podjetje Biotera.
Ker se tukaj naša zgodba še ne konča, saj še vedno ne vemo, kje končajo zavržki hrane, smo pisali tudi podjetju Biotera in prejeli odgovor, da se tovrstni odpadki oddajo v predelavo bioplinarnam, kjer jih predelajo v električno energijo. Ostanke po predelavi odpadkov pa se raztrosi po kmetijskih površinah.
Zadovoljni z našim malim projektom, smo se odločili, da se bomo odslej še bolj trudili, da bi bilo zavržene hrane čim manj.
Vir:
Katarina Vinšek
