Utrinki: LONDON

 

• sreda, 28. 2. 2024

Na ekskurzijo v London smo v šolskem letu 2023/2024 odrinili v sredo, 28. februarja, in to že 15 minut čez polnoč. Veliko učencev zaradi veselega pričakovanja pred tem ni moglo spati, zato je bil prvi dan ekskurzije prava preizkušnja vzdržljivosti – še posebej, ker smo po osmih urah potovanja šele začenjali z dnem, polnim novih informacij in hoje.

Takoj smo občutili tri spremembe: bili smo eno uro za slovenskim časom (in torej še eno uro več brez spanca), plačevali smo s funti namesto z evri in vozili smo se po “napačni” (levi) strani ceste. Pri Buckinghamski palači smo si ogledali menjavo straže in fotografirali Westminster Abbey ter Big Ben-a. Po kosilu na Leicester Square-u smo občudovali še okostje sinjega kita v Prirodoslovnem muzeju.

• četrtek, 29. 2. 2024

Drugi dan smo po obilnem hotelskem zajtrku začeli z našo prvo vožnjo s podzemno železnico (the Tube) do Tower Bridge-a. Učenci so po začetnem kaosu hitro usvojili uporabo vozovnic. Naslednja postojanka so bili kraljevi dragulji v Tower Bridge-u.

Ker je cel dan pršilo, so se nekateri učenci delali Londončane in imeli na glavi kapuce (ali celo ničesar), spet drugi pa so se borili z dežniki, ko so želeli kaj fotografirati. Zato nam je zelo prijalo, ko smo se usedli na toplo kosilo v gostilni, kamor je zahajal tudi Charles Dickens.

Bolj kot muzej voščenih lutk Madame Tussauds in British Library je bil učencem všeč živo roza športni avto znamke McLaren, ob katerega so se kar tekli fotografirat. Dan smo zaključili na Piccadilly Circus-u.

• petek, 1. 3. 2024

Tretji dan smo prehodili par sto metrov od hotela do Wembley Stadium-a, kjer trenira angleška nogometna reprezetanca in kjer se je odvil znameniti Live Aid koncert. Po vožnji s podzemno železnico smo ujeli avtobus – znameniti rdeči double decker – do poldnevne linije v Greenwich-u.

V pomorskem muzeju smo videli uniformo Admirala Mandele. Ker je uniforma tako dobro ohranjena, je po vseh teh letih v njej še vedno vidna luknja strela, ki ga je ubil. Ko je bila pred stoletji na ladji potrebna operacija (denimo rezanje noge), zanjo niso imeli anestetika, zato so si bolečino velikokrat lajšali z rumom. Eden od učencev je menil, da je to popolnoma dovolj.

Žal učencem kosilo v tradicionalnem pub-u ni preveč teknilo – jedli smo mesno pito in jabolčno sladico z vanilijevo kremo -, zato smo se pred vožnjo z ladjico po Temzi ustavili še na bližnji tržnici, da so si učenci lahko kupili, kar so si želeli.

The London Eye nam je omogočil 135 metrov visok razgled na London. Ker je ta dan zelo pihalo, smo bili veseli zavetrja v British Museum-u, kjer so se učenci podali na lov za prav posebno mumijo.

• sobota, 2. 3. 2024

Četrti in zadnji dan v Londonu se je začel z zamudo. Ob zboru za odhod smo namreč ugotovili, da nam manjkata ena soba deklet in ena soba fantov. Glede na to, da smo prehodili celoten maraton – celo več lot 42 km! – in da se za posamezne učence dnevi niso končali ob večerni vrnitvi v hotel, je bilo razumljivo, da so nekateri prespali budilke in smo jih morali buditi, ko naj bi dejansko že odšli na avtobus.

Za nekatere učence je bil ta dan najbolj pričakovan – zapeljali smo se namreč do ulice Oxford, ki se bohoti z dvema kilometroma trgovin. Kar funtov je še ostalo po nakupovanju, so jih učenci lahko zapravili v Camden Town-u, nato pa je sledila vožnja do letališča Stansted in povratek na Ig.